Prikaz, kako vas antivirus ščiti pred grožnjami na internetu. Zasluge: Flickr
Svet računalniških virusov in antivirusov se je z leti razvil precej. V teh dneh zelo redko naletimo na virus ali drug digitalni vdor, ki grozi, da bo uničil naše računalnike. Večina protivirusnih programov lahko brez težav reši te težave, in to v veliki meri zato, ker so se morali razviti, da bi se spoprijeli z večjimi grožnjami, kot so rootkiti, trojani in drugo.
Nekateri zgodnji in najboljši antivirus v tistem času sta bila McAfee in Norton, čeprav je v letu 2016 veliko več konkurentov. Toda le nekaj let nazaj sta bila oba dobra programa, kako se znebiti običajnega virusa ali dela zlonamerne programske opreme . Medtem ko so se s temi običajnimi težavami lahko spopadli čisto v redu, so se razvili virusi in drugi računalniški vdori, ki zahtevajo bolj napredno in zaščitno programsko opremo.
Zdaj mora biti antivirus sposoben hitro in učinkovito reševati stvari, kot so rootkiti, vohunska programska oprema, adware, trojanke, odkupne programske opreme in še veliko več. In programska oprema, kot sta Norton in McAfee, se je razvila zelo dobro, da bi lahko poskrbela za takšne stvari, vendar to ni več rešitev, saj je konkurenca postajala vse pogostejša.
Zgodnje faze protivirusne programske opreme
Virusi in zlonamerna programska oprema v osemdesetih letih niso bili zelo pogosti, še posebej zato, ker internet v resnici ni bil javno objavljen šele okoli leta 1989. In tudi takrat je šele leta pozneje začelo postati splošno znano in uporabljano. Kakor koli že, protivirusna orodja takrat še res niso bila potrebna . Pravzaprav je Norton leta 1985 predstavil orodje, imenovano Norton Utilities. Njegov cilj ni bil zares zaščita pred zlonamernimi napadi, ampak za boljše upravljanje računalnika, naj bo to obnavljanje izgubljenih datotek ali optimizacija računalnika za povečanje hitrosti. Šele leta 1991, ko je Norton dejansko ponudil svoj prvi del programske opreme za odstranjevanje virusov.
To ne pomeni, da virusov ni bilo pred internetom. V resnici so bili. Eden izmed priljubljenih je bil znan kot virus Creeper, ki naj bi okužil računalnik z glavnim okvirom PDP-10, ki je deloval v operacijskem sistemu TENEX. Ray Tomlinson, moški, akreditiran za ustvarjanje e-pošte, je ustvaril virus z imenom The Reaper, namenjen odstranjevanju virusa Creeper. Rečeno je bilo, da so bili virusi živi in zdravi, vendar niso nikjer tako pogosti, kot jih vidimo danes.
V poznih osemdesetih in v začetku devetdesetih let so virusi postali zelo običajni. To je tudi, ko so na voljo nekateri prvi deli protivirusne programske opreme, na primer John McAfee's VirusScan in Ross Greenberg FluShot Plus. Kot smo že omenili, se je leta 1991 pojavil še en antivirus Norton. Vsi ti programi v tistem času so bili zelo osnovni, namenjeni znebitvi osnovnih virusov. Nekateri od teh virusov bi ukradli prostor na trdem disku (še vedno, vendar v veliko večji zmogljivosti), ukradli čas CPU-ja, dostopali do zasebnih informacij, poškodovanih podatkov in še več. Virusi danes počnejo skoraj isto stvar, vendar niso bili nikjer blizu tako velikega obsega, kot jih imamo zdaj.
Z leti so se virusi razširili na vohunsko programsko opremo, adware, trojanske, ransomware in še veliko več. Cilj teh virusov se od pred nastankom interneta do danes ni spremenil. Cilj je še vedno veliko krasti zasebne podatke, krasti identitete, pokvarjene podatke in druge škodljive stvari. Le da so postali veliko bolj izpopolnjeni in posledično je protivirusna programska oprema postala tudi veliko bolj izpopolnjena.
Protivirusna programska oprema je morala postati bolj izpopolnjena za spopadanje s temi grožnjami, toda tudi takrat jih pogosto ni bilo dovolj. Tu je prišla specializirana programska oprema, kot so skenerji rootkita, kot so F-Secure in aplikacije za odstranjevanje vohunske programske opreme, kot je CounterSpy. Tudi naša protivirusna orodja v letu 2016 niso dovolj za grožnje na svetovnem spletu, zato je specializirana programska oprema postala tako velika stvar v protivirusni industriji, kot je zlonamerna programska oprema (več o tem kasneje).
